Proti Etru

Gost je dr. Ali Žerdin, avtor dokumentarne razstave Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa, ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja, ki je te dni na ogled v Prvem predverju Cankarjevega doma.Ali Žerdin je novinar in urednik ter kustos Muzeja tiska, ki že vrsto let sistematično zbira in hrani časopise in revije pomembnejših medijskih dogodkov v svetovni (in naši) zgodovini.

Nina Zagoričnik gosti slovenskega arhitekta Borisa Bežana, ki živi in dela v Barceloni. Vodi biro BAX, v katerem so načrtovali števiulne projekte na področju kulture, vse od Finske do Španije. Biro je zmagal tudi na javnem natečaju ljubljanske občine za ureditev nekdanje tovarne Rog in širšega urbanega območja okrog kompleksa. Vodilna misel zasnove je bila prezentirati industrijsko kulturno dediščino.

Režiserka, producentka in scenaristka, soustanoviteljica Petra Pan Film, ki producira predvsem kreativne dokumentarne in dokumentarno-igrane filme. Trenutno deluje in živi med Ljubljano, Skopljem in Marseillom. Njen novi dokumentarni film Telo je prejel nagrado vesna za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.V filmu spremljamo protagonistko Urško, ki ji nenadna bolezen postavi ključna vprašanja, kako se vzpostaviti na novo, kako te vidijo drugi in kakšno vlogo odigrata družina in prijateljstvo.

Tina Konec je mlada vizualna umetnica, ki skozi risbo izraža naravo. Njen vir inspiracije so drevesa, krošnje dreves ali iglavci, ki jih na sprehodi fotografira. Ko upodablja igličasta drevesa nas s podrobnostmi opozarja na lepoto in krhkost narave. Trenutno svoja dela razstavlja v Generali Galeriji za Bežigradom. Štiri serije slik, nastale v času od leta 2018- 2023, je poimenovala Črno na belem. Sporočila njenih slik so še kako aktualna: "Narava in naravno okolje sta tisto, kar bi moralo biti najbolj spoštovano in cenjeno. Pa ni."

Festivalska kinooperaterka, ki na številnih filmskih festivalih po svetu pripravlja filme najrazličnejših žanrov za najboljšo izvedbo projekcije. Že nekaj tednov ali celo mesecev pred vsakim festivalom natančno pregleda in popiše vse potrebne informacije, kot so format slike, zvočna obdelava, podnapisi in dolžina filma. Polona Kuzman je tudi specialistka za rastlinske sire v eni od nizozemskih restavracij z dvema Michelinovima zvezdicama.

Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. To je naslov četrte pesniške zbirke Miljane Cunte, pesnice, prevajalke in urednice. Bila je programska vodja festivalov Vilenica in Fabula, njena poezija je prevedena v več jezikov, nominirana je bila za osrednje pesniške nagrade v Sloveniji."Poezija je dinamika prihajanja in odhajanja, je resnica našega obstoja in položaja v svetu. Tako so tudi nastajale te pesmi, napisane kot neke zgodbe o mojih krajih na Primorskem, o ljudeh, ki so me tam spremljali že od otroštva. Na nek način sem se želela vrniti in se jim pokloniti." Miljano Cunto je doletela čast, da skupaj s Slavojem Žižkom nastopi na otvoritvenem dnevu, ko bo Slovenija predstavljena kot osrednja gostja na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.

Barbara Ogrič Markež je ilustratorka, oblikovalka, fotografinja in pedagoginja. Sodelovala je pri oblikovanju prve in druge dopolnjene izdaje monografije Sadje sonca, Gregorja Božiča, in je tudi avtorica ilustriranega popisa starih sadnih sort Goriških Brd. Na Slovenskem knjižnem sejmu je za svoje oblikovanje in ilustracije že dvakrat prejela prestižno nagrado za najlepše oblikovano knjigo: leta 2013 za kuharsko knjigo FAO 37.2.1, o morskih dobrotah, ter leta 2018 za pesniško antologijo Nekaj zelo zelo lepega, pisateljice Neže Mauer.

Doktorica Mateja Ratej je znanstvena sodelavka in raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, kjer se v okviru koncepta historične antropologije posveča proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. Raziskuje biografije preteklih bolj ali manj anonimnih posameznikov ter skozi njihova življenja spoznava njihov čas, družbo, takratne socialne politične hierarhije ter miselne svetove. Je tudi urednica biografskih študij v zbirki Življenja in dela (izdaja Inštitut za kulturno zgodovino) ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu. V zbirki Življenja in dela je uredila več monografij biografskih študij: Osebnosti prve svetovne vojne, Biografija na prehodu v digitalnost, Mariborske osebnosti, Osebnosti slovenskega gledališča, Osebnosti slovenske medicine, Osebnosti slovenskega novinarstva, Slovenski biografski almanah XIX. stoletja ter monografijo Osebnosti druge svetovne vojne, ki je izšla letos. Še kako pomembno je, da se v današnjem času spominjamo tist

Mladi umetnici s skupnim projektom na 17.mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Predstavljata se s skupnim projektom Senčna cona II., s projekcijo tik ob levem nabrežju reke Gradaščice. Cona II. je nadgradnja starejše različice projekta, ki sta ga umetnici izvedli leta 2021 na festivalu Plavajoči grad na Snežniku. Tudi v tokratni izvedbi projekt nagovarja migracije, vsebinsko pa se razširja na vprašanje nadzora prostora, ki kot eno izmed orodij za omejevanje ljudi pri prečkanju mej, uporablja fizične ovire.

Gost Nine Zagoričnik je novi programski vodja evropske prestolnice kulture GO! Nova Gorica 2025 Stojan Pelko.

Odprl se je slovenski paviljon na 18. beneškem arhitekturnem bienalu. Arhitektka in kustusinja Maja Vardjan je komisarka Republike Slovenije na tem bienalu.

Zakaj se je Sonica 2023, festival najnovejših raznožanrskih produkcij novejših, domačih in tujih avtorjev elektronske, elektroakustične, eksperimentalne glasba, letos usmeril bolj lokalno kot globalno? "Na ta način," pravijo trije kuratorji festivala: Martin Bricelj Baraga, Jaša Bužinel in Luka T. Zagoričnik: "smo skušali vzpostaviti odmik od Berlina, Londona in New Yorka, ki so bili vse od 70 let dalje centri neke alternativne kulture, nek anglosaksonski monopol. Nova lektronska glasba mlade generacije, ki prihaja na plan, pa je zelo zaznamovana z lokalnimi senzibilnostmi." Zato tudi naslov "Translocal Underground" (Translocalno podzemlje), ker se v tej lokalnosti skriva specifika posamezni scen neke nove senzibilnosti, ki povezujejo globalne scene.

Dominik Mencej, filmski režiser, ki nas je s svojim prvencem Jezdeca posedel v kinodvorane, z zgodbo o dveh najstnikih, ki se iz zakotne vasice v Prlekiji, podata na cesto, še prej pa sfrizirata svoja dva stara mopeda. Film se dogaja na pomlad leta 1999, po lokalnih cestah, nedavno odcepljeni Sloveniji in Hrvaški, road movie, ki vžge. "Več je namenov, zakaj sem izbral leto 1999, takrat sem bil star dvanajst, recimo, da se spomnim tistega časa, glih se mi je začelo dogajati neko življenje, nekako se začneš prebujat in in tudi stvari, ki jih takrat doživljaš potem nekako vplivajo še kasneje nate. Smo pa izbrali to letnico, ker je bila nekaj specifičnega, prestop v nekaj novega!"

Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa. Nina Rajić Kranjac je že med študijem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Ko pa je stopila na profesionalni oder, so bile nagrajene skoraj vse njene režije. Pravijo, da ustvarja gledališče novega časa.

Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič so absolventi podiplomskega študija industrijskega oblikovanja v Ljubljani. V Cankarjevem domu so predstavili skupinski projekt, ki naj bi reševal problem čiščenja vode, kjer ni ustreznih vodovodov. Gre za poseben filter, ki so ga poimenovali po slovanski boginji dežja Dodoli in predstavlja cenovno dostopno rešitev. Izdelan je iz zmesi gline in organskih snovi, ki je žgana tako, da je njena poroznost večja. Na ta način lahko filtrira onesnaževalce v velikosti bakterij. S tem projektom želijo pri ljudeh premaknit kakšno mejo v samem dojemanju problematike vodnega okolja. Projekt Dodola je prejel vrsto priznanj in nagrad, v mesecu maju bo predstavljen v Berlinu.

Gledališki in filmski igralec Petja Labović je v sami špici filmske in gledališke scene. Njegov avtorski projekt skupaj z Natašo Matjašec Rošker "Ne ti meni Alice (once again)" se je uvrstil v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame kot tudi Borštnikovega srečanja. Petja je eden od dveh glavnih protagonistov filma Jezdeca, v tandemu s Timonom Šturbejem, ki je te dni doživel slovensko premiero. V začetku maja nastopa na odru Mini teatra, v uprizoritvi Angeli v Ameriki, ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja.

Umetniški direktor Galerije Kapelica, zavoda za kulturo, umetnost in izobraževanje ter vodja Biotehne, platforme za umetniško raziskovanje živih sistemov.

Maša Derganc je gledališka in filmska igralka, gostimo jo ob premieri uprizoritve predstave Gospa Dalloway v SNG Drama. Gledališke priredbe romana Virginie Woolf se je lotil hrvaški dramaturg Tomislav Zajec.

Gost oddaje je tokrat Matevž Lenarčič, izjemen letalec, okoljevarstvenik, biolog, fotograf, alpinist. Je glavni protagonist filma Temni pokrov sveta, ki je bil predstavljen na 25. festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.