Na Gost

Tokratno oddajo smo posneli v Števerjanu. Spoznali ste lahko podjetnika in trgovca Hadrijana Corsija, ki je prejel 38. nagrado Dušana Černeta. Maja letos je obhajal 86-letnico in je še vedno živahno vpleten v manjšinsko življenje. Kar 44 let je bil aktiven v števerjanski občini, tri mandate je bil župan, deloval je tudi v različnih gospodarskih združenjih.

Dr. Anda Perdan, dr. med., spec. splošne medicine, je skoraj štirideset let delala v splošni ambulanti v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Vodila je tudi otroško posvetovalnico in skrbela za paliativno oskrbo. Ima veliko izkušenj tudi s Himalajo, gorskim reševanjem in humanitarnim delom. Bila je povezana z Gorsko reševalno službo, sodelovala pri izobraževanju iz prve pomoči ter bila zdravnica na več alpinističnih odpravah. Ima številne izkušnje na pohodih po hribovjih. Pravi, da skoznje človek dozoreva. Po upokojitvi sodeluje kot prostovoljka v kranjski Fajdigovi ambulanti, ki brezplačno pomaga ljudem brez urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Naš sobotni gost iz službe do našega studia ni imel dolge poti. Mag. Tine Golež je magister fizike, rodoslovec, zgodovinar in profesor na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Javnosti je znan predvsem kot avtor literarno-zgodovinskega romanesknega prvenca z naslovom Več kot stoletje in pol, ki je izšel konec leta 2024 kot del zbirke Večernice 2025. Tine Golež je pred kratkim izdal tudi knjigo Več kot le safari.

Pogovarjali smo se s sestro Vido Tomažič, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa kralja. Spregovorila je o svoji življenjski poti, poklicanosti, duhovnem materinstvu in o tem, kako v sodobnem svetu ohranjati zaupanje v Boga. Dotaknili smo se tudi stisk današnjega človeka, pomena poslušnosti ter Marijinega zgleda za današnje žene, matere in družine.

Naš gost je bil slovenski jungovski učni psihoanalitik in supervizor Tine Papič, ki sicer prihaja iz Maribora in ima na svoje otroštvo lepe spomine. Zanimala ga je tehnika, a ga je potem vseeno odneslo v dušeslovje. Kako in zakaj? Odgovarjal je tudi na pereča vprašanja današnjega časa.

Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.

Z nami je bil vremenoslovec Andrej Velkavrh, ki končuje svojo poklicno pot. Govoril je o izzivih novih tehnologij in spreminjajočega se vremena. 

V oddajo je prišel domač glas, ki je zaznamoval mnoge generacije. Njegove popevke so polnile festivale, njegove pesmi še danes polnijo srca, z zlatimi črkami je vpisan v zgodovino slovenske zabavne, narodnozabavne, gospel glasbe in še kakšne zvrsti, pred kratkim pa so se mu ob življenjskem jubileju, praznoval je 70 let, poklonili na koncertu Poletna noč. Prisluhnite Otu Pestnerju in njegovim zgodbam.

Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana. 

Naš gost je bil kipar in doktor likovne teorije Marjan Drev, avtor spomenika škofa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. Poleg tega je avtor kipov sv. Nikolaja ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v Murski Soboti. Prav tako pa tudi spomenika duhovnikom mučencem v Beli krajini. Živi in ustvarja na kmetiji v Kaniži blizu Šentilja v Slovenskih goricah, kjer sta z ženo postavila vrsto kipov za novo nastajajočo Formo vivo Kaniža. 

V oddaji ste lahko spoznali letošnje novomašnike. To so: Luka Anžič, Gregor Anton Capuder, Timotej Fijavž Vivod, p. Janez Gorenc in br. Dominik Papež. Kako so začutili Gospodov klic, kdo jim je stal ob strani pri odločitvi, katero delo na župniji jim je blizu, kakšno je njihovo novomašno geslo in kdaj bodo imeli novo mašo? 

Mag. Bojan Tomc se je odločil, da bo učenje glasnejše od bolezni. Skoraj šestdeset let že živi z neprestanim piskom v ušesih. Pot od finomehanika do magistra znanosti je prehodil ob delu, brez olajšav in brez izgovorov. Ko je prišel do cilja, je energijo usmeril v skupnost. Kljub hudim zdravstvenim preizkušnjam je učenje tesno prepojil z aktivnim državljanstvom. Kot voznik Prostofer pomaga najranljivejšim, hkrati pa z vizionarskimi idejami išče trajnostne rešitve za samooskrbo istrske skupnosti. Bojan ni imel lahke poti. Za Bojana je učenje vedno pomenilo več kot pridobivanje znanja – pomenilo je orodje za premagovanje lastnih omejitev in za aktivno udeležbo v skupnosti. Soočal se je s sistemskimi nepravičnostmi pri priznavanju strokovnih izpitov in s prepričanjem okolice, da je izobraževanje v zrelih letih zamujanje časa.

Arheolog, izredni profesor dr. Anton Velušček je govoril o svojih življenjskih izbirah. 

Naš sogovornik je bil duhovnik, salezijanec Peter Pučnik. Njegovo življenje zaznamujejo delo z mladimi, duhovniško poslanstvo, številna srečanja z ljudmi pa tudi osebne preizkušnje bolezni, ki so njegovo vero še poglobile. Njegova življenjska zgodba nas spominja, da življenje postavlja preizkušnje, a prav preko njih človek pogosto odkrije največjo globino vere, odnosov in samega sebe. 

V oddaji Naš gost smo tokrat gostili nekdanjega generalnega duhovnega asistenta Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, izolskega župnika in še vedno tudi aktivnega skavta, Janeza Kobala. Spregovoril je o tem, kdaj je začutil klic v duhovništvo in kako je prvič prišel v stik s skavti. Predstavil je svoje spomine na ponovne začetke skavtstva v Sloveniji, pa tudi svoje poslanstvo med mladimi 36 let kasneje. Kakšna je vloga skavtov v Cerkvi in kako je lahko duhovnik že samo s svojo prisotnostjo zgled Kristusa med mladimi? Kako lahko peka palačink na poletnem taboru postane kateheza?

Spoznali smo življenjsko zgodbo frančiškana p. mag. Cirila Božiča. Redu manjših bratov se je pridružil že v dijaških letih, kmalu po novi maši leta 1980 pa je odšel v Avstralijo, kjer je med rojaki v Sydneyju opravljal duhovniško, kulturno in socialno poslanstvo  s presledki skoraj tri desetletja. Prav toliko let je minilo tudi od zgodovinskega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Naš gost je zato obudil spomin tudi na papežev postanek pri Mariji na Brezjah, spregovoril pa je še o svoji strasti do letenja in o vožnji s solarnimi dirkalniki skozi puščavo.

Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.

Oskar Savarín je popotnik, raziskovalec, pa tudi pisatelj in uspešen podjetnik. Je ustanovitelj in lastnik turistične agencije Oskar. Z nami je bil raziskovalec, ki je pred tridesetimi leti odšel na indonezijski otok Sulawesi, da je našel sebe. Spoznal je, da je njegovo poslanstvo s potovanji bogatiti druge. Začel je sam, z računalnikom v dnevni sobi, danes pa stotnija vodnikov, ki izhaja iz njegove vodniške šole, predstavlja srce mnogih potovanj po vsem svetu. Spoznali smo ustvarjalnost nemirnega duha, ki pravi, da je bistvo potovanj skrito v domačem življenju.

Oddaja prinaša pogovor z izjemnim glasbenikom, skladateljem, dirigentom in aranžerjem, ki je s svojim ustvarjalnim opusom vtisnil močan pečat v slovensko glasbo. Lojze Krajnčan je pred kratkim s slavnostnim koncertom zaokrožil dobra štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija. Prisluhnite, kako glasba plapola skozi rod Krajnčanov.

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja s. Metka Tušar, ki se je rodila v Šempetru pri Novi Gorici, otroštvo pa preživela v Šebreljah, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kot devetnajstletna je vstopila k usmiljenkam in kot medicinska sestra delala v različnih bolnišnicah po Sloveniji. Trenutno je zaposlena v domu starejših: Domu svete Katarine v Mengšu kot glavna medicinska sestra. V oddaji jo bomo gostili tudi kot pesnico in pisateljico; poezijo piše že od srednje šole in lani je izdala pesniško zbirko Svobodni, tri leta prej pa pesmi in pravljice Ti boš povedal. V pogovoru tudi o njeni preizkušnji – možganskem raku in spoznanjih, ki ji jih je ta prinesla v njeno življenje. V času po zdravljenju je prepisala celotno Novo zavezo Svetega pisma, Markov evangelij pa še s kaligrafsko pisavo. Navdih in odmik išče v naravi, ki jo rada tudi fotografira, fotografije pa tudi umestila v svoji pesniški zbirki.